Pravniki opozarjajo: Ustavno sodišče bi moralo odločati o zlorabi omnibus tehnike

Kot je za STA povedala nekdanja ustavna sodnica in pravnica Dragica Wedam Lukić, je moralo ustavno sodišče tehtati med možnostma, ali dopustiti referendum in s tem ustvariti nek dvom ali pa ga prepovedati in ga s tem omejiti.

Wedam Lukić se sprašuje, ali bi bila odločitev sodišča enaka, če bi bila v zakonu določba, katere neuveljavitev bi lahko ogrozila finančno stabilnost države. Ustavno sodišče namreč izrecno pravi, da ustava ne loči med zakoni, ki ogrožajo finančno stabilnost, in zakoni, ki je ne, je opozorila.

Zdaj v primeru referendumske zavrnitve zakona leto dni ne bo mogoče obravnavati davčnih sprememb, kot jih je predvidel interventni zakon, je izpostavila. V zvezi s tem zakonom, četudi bi padel na referendumu, sicer ne pričakuje "hudih posledic", lahko pa do teh ob nastavljeni praksi ustavnega sodišča pride v prihodnosti.

Wedam Lukić: Ni primerno, da zakon brez konkretne potrebe ureja toliko vprašanj, ki niso povezana

V tej luči Wedam Lukić zanima, kaj tokratna odločitev ustavnih sodnikov pomeni za prihodnje primere, če bi bil na primer nek omnibus zakon nujen zaradi odpravljanja posledic določene naravne nesreče.

Sama pri tehtanju ustavnega sodišča vidi še tretjo možnost, do katere bi denimo lahko prišlo, če bi ustavno sodišče prepovedalo referendum. V tem primeru bi ga namreč lahko pobudniki še vedno izpodbijali zaradi zlorabe omnibus tehnike, je izpostavila.

"Ni primerno, da zakon brez neke konkretne potrebe ureja toliko vprašanj, ki niti niso medsebojno povezana," je v zvezi z interventnim zakonom poudarila Wedam Lukić. Dodala je, da tudi drugi člen ustave narekuje načelo jasnosti in določnosti predpisov, "ne pa da se ustvarja neko negotovost".

Sprememb, ki jih je predvidel interventni zakon, pa torej v primeru, da bo zakon padel na referendumu, eno leto ne bo smelo uveljavljati, tudi v področnih zakonih ne. Ti sicer veljajo naprej in jih bo mogoče po tem scenariju dopolnjevati z drugimi rešitvami, ki niso zajete v interventnem zakonu, je še povedala Wedam Lukić.

Cerar: Tukaj se zastavlja kar nekaj vprašanj

Pravnik Miro Cerar je za TV Slovenija v ponedeljek povedal, da je ustavno sodišče prepoznalo vsebinski pomen in obsežnost določb, ki vsebinsko posegajo na različna področja, denimo sociale, delovnih razmerij, zdravstva, gostinstva, in zaščitilo pravico do referenduma o njih.

Je pa z odločitvijo sodišča, tako dekan ljubljanske pravne fakultete in nekdanji premier, rešen "en del zadeve", medtem ko drugi del, prepoved referenduma o davčnih vsebinah, "ni dovolj natančno naslovljen". "Tukaj se zastavlja kar nekaj vprašanj," je dodal Cerar.

Pirnat: V tej odločitvi ne vidim jasnega političnega aktivizma

Da je pri argumentaciji ustavnega sodišča prisotno notranje nasprotje, pa je za POP TV v ponedeljek dejal pravnik Rajko Pirnat. "Ustavno sodišče po eni strani trdi, da obstojijo vsebine, ki ne smejo biti predmet referenduma, po drugi strani pa, da je cel zakon tak, da ne spada v okvir izjem," je navedel Pirnat.

Očitke koalicije, da je ustavno sodišče odločalo politično aktivistično, pa je Pirnat pospremil z besedami, da imajo "vsi ustavni sodniki svoja politična prepričanja, vendar v tej odločitvi ne vidim nekega takega jasnega političnega aktivizma, ki bi ga lahko politika očitala".

Ustavno sodišče je presodilo, da v primeru, ko zakon vsebuje tudi vsebine, ki se ne nanašajo na področja, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, pri tem pa te ne pomenijo minimalnega dela zakona in urejajo pomembna vprašanja, tak zakon kot celota ni zakon v smislu ustavne prepovedi referenduma. Odločba je danes objavljena v uradnem listu.

Interventni zakon, ki je bil v državnem zboru potrjen 11. maja, so še pred nastopom nove vlade vložili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, podprli pa so ga tudi v SDS. Zakon v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in normirancev, davkov in socialnih prispevkov, denimo uvedbo kapice na socialne prispevke, ter zdravstva in pokojnin.